"Afriki gre zelo dobro, ko gre za ponovno uporabo in popravila v primerjavi z drugimi regijami," pravi Garam Bel, uradnik za ravnanje z e-odpadki pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi (ITU) in soavtor publikacije Global E-Waste Monitor. "Neformalni sektor je izjemno efikasen in stroškovno učinkovit, da kar najbolje izkoristi ta tok odpadkov." Najbolj poznan je primer tržnice Agbobloši v Akri, prestolnici Gane, ki je postal nekakšen sinonim za (neformalno) predelavo e-odpadkov. Tržnica in njena okolica je ravno zaradi okoljsko neprimernih postopkov predelave znana po svoji ekstremni onesnaženosti, kljub temu pa to ni edini opis, ki lahko povazme antropološki ekosistem tega okraja. Podjetnost in ustvarjalnost tisočev neformalnih delavcev, ki se preživljajo z e-odpadki obsega popravilo, demontažo, odkup ostankov materialov in izdelavo nečesa novega. Arhitekta DK Osseo-Asare in Yasmine Abbasta sta prepoznala potencial tega gospodarstva in leta 2012 ustanovila sedaj odlikovano platformo Agbogbloshie Makerspace (AMP). AMP je mreža izdelovalcev, ki vodi delavnice ter podpira delavce na odpadu, da se učijo in sodelujejo. Osseo-Asare je Agbogbloshie opisal kot "velikansko tovarno na prostem, kjer lahko vsakdo pobere odpadke ali ostanke in mu da novo življenje". Izdelki, proizvedeni v prostoru AMP, vključujejo gospodinjske ploščice, žare, računalnike, itd. Na severu Gane pa je zagonsko podjetje Appcyclers pred kratkim izdelalo prototipni jajčni inkubator iz odsluženih hladilnikov in rejcem perutnine ponudil poceni orodje za valjenje piščancev. Podjetje, ki je prav tako uvedlo platformo za trgovanje s staro elektroniko, želi "spodbujati recikliranje za bolj zeleno in varno okolje". "Številna afriška podjetja se zavzemajo za program brez odpadkov, zlasti s 3D tiskanjem," pojasnjuje Ngosa Mupela, kenijska poslovna direktorica podjetja Close the Gap, ki po vsej celini vodi popravila in vozlišča ter podpira lokalne socialne podjetnike. . V Dar es Salaam, prestolnici Tanzanije v inovativnem središču Buni Hub izdelujejo 3D-tiskalnike iz e-odpadkov. "Za izdelavo prvega 3D-tiskalnika smo potrebovali osem tednov," pojasnjuje Paul Mandele, soupravitelj vozlišča. Poslovni načrt je bil, da se na novo ustvarjeni 3D-tiskalniki uporabljajo za izdelavo vizualnih učnih pripomočkov, preizkusili pa so jih tudi v izdelavi protetike in drugih orodij, ki se lahko uporabljajo na medicinskem področju.
Krožno gospodarstvo Slovenija.
Več si lahko ogledate v videu ter spodnjih povezavah.
Vir: Positive.News, Atlas of the Future