Osmi mednarodni dan e-odpadkov: Ločuj svoje e-odpadke. Je kritično!

Osmi mednarodni dan e-odpadkov: Ločuj svoje e-odpadke. Je kritično!

Kritične surovine so nova nafta, evropski e-odpadki pa strateški vir

Letno v državah EU27+4 (EU, Združeno kraljestvo, Švica, Islandija in Norveška) zavržemo električne in elektronske naprave – od telefonov in prenosnikov do gospodinjskih aparatov – ki skupaj vsebujejo približno 1 milijon ton kritičnih surovin. To ustreza teži 100.000 standardnih 20-tonskih kontejnerjev, dovolj, da bi, če jih postavimo v vrsto, obkrožili Zemljo po ekvatorju. Tako navaja poročilo »2050 Critical Raw Materials Outlook for Waste Electrical and Electronic Equipment in European Union plus Iceland, Norway, Switzerland and United Kingdom« (klik). Pripravil ga je konzorcij projekta FutuRaM s podporo Evropske unije ob Mednarodnem dnevu e-odpadkov (klik), ki vsako leto poteka 14. oktobra v organizaciji WEEE foruma (združenje za organizacije PRO – proizvajalčeva razširjena odgovornost). Ob prazniku e-odpadkov vsako leto posebne aktivnosti izvaja tudi družba ZEOS, d.o.o. (klik) – vodilna PRO organizacija za ravnanje z e-odpadki v Sloveniji ter WEEE Forum članica. Tako se ponovno pridružujemo (klik) z akcijo zbiranja e-odpadkov in ozaveščanja javnosti o pomenu pravilnega ravnanja z njimi.

Obsežno zgoraj omenjeno poročilo ponuja podatke o hitro rastoči količini in vrednosti evropskega »urbanega rudnika« elektronskih odpadkov. Gre za ključne kovine in minerale, ki omogočajo razvoj zelenih tehnologij in digitalne infrastrukture. Evropa ugotavlja, da je električna in elektronska oprema (EEE) temelj evropskega gospodarstva in nepogrešljiv del vsakdanjega življenja – še posebej ob naraščajočem povpraševanju po kritičnih surovinah ter ob hkratnih geopolitičnih napetostih in tveganjih pri oskrbi. Poročilo ponuja obsežne podatke, ki sledijo EEE od prve prodaje do predelave oz. reciklaže, ter nakazuje, kako lahko Evropa pridobi več teh ključnih materialov z izboljšanjem zbiranja, zasnovo naprav ter recikliranja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO).

Kaj se dogaja z e-odpadki v Evropi (EU27+4, leto 2022)

V enem letu smo v Evropi ustvarili 10,7 milijona ton e-odpadkov – to je približno 20 kg na osebo. Približno 54 % e-odpadkov (5,7 milijona ton) je bilo obdelanih v skladu z zakonodajo EU, medtem ko je 46 % (5 milijonov ton) končalo v neformalnih tokovih – torej izven nadzorovanih sistemov. V teh e-odpadkih je bilo prisotnih kar 29 vrst kritičnih surovin, ki so za industrijo zelo pomembne. Skupno je bilo v e-odpadkih okoli 1 milijon ton teh dragocenih materialov.

 

Iz pravilno obdelanih e-odpadkov smo pridobili skupaj 400.000 ton kritičnih surovin, od tega: 162.000 ton bakra, 207.000 ton aluminija, 12.000 ton silicija, 1.000 ton volframa in 2 toni paladija. Kljub temu smo tudi znotraj uradnih tokov izgubili okoli 100.000 ton kritičnih surovin, predvsem redke zemeljske elemente v magnetih in fosforescenčnih premazih. Neformalni tokovi e-odpadkov pa so povzročili velike izgube, saj je bilo 3,3 milijona ton e-odpadkov pomešanih z drugimi kovinskimi odpadki, 700.000 ton je končalo na odlagališčih ali v sežigalnicah, 400.000 ton je bilo izvoženih za ponovno uporabo, preostanek pa je nažalost celo nedokumentiran.

Trije možni scenariji do leta 2050

Evropa ugotavlja, da se bo do leta 2050 količina e-odpadkov povečala na med 12,5 in 19 milijonov ton letno – odvisno od tega, ali bomo nadaljevali z obstoječo politiko, okrepili recikliranje ali prešli na krožno gospodarstvo. V teh odpadkih naj bi se količina kritičnih surovin povzpela na med 1,2 in 1,9 milijona ton letno. Tudi če bo skupna količina e-odpadkov ostala stabilna, bodo izdelki, kot so sončne celice, polnilne postaje in druge sodobne tehnologije, vsebovali več dragocenih materialov.

Glede na izbrane ukrepe bi lahko Evropa do leta 2050 iz e-odpadkov letno pridobila med 0,9 in 1,5 milijona ton kritičnih surovin. Po scenariju »običajno poslovanje« bi bil izkoristek nizek – veliko materialov bi bilo izgubljenih. V scenariju »okrepljeno recikliranje« bi bilo več vlaganja v tehnologije, kar bi povečalo izkoristek. V scenariju »krožno gospodarstvo« pa bi bilo manj odpadkov, a boljši dizajn izdelkov, več popravil in ponovne uporabe. In ravno ta zadnji scenarij bi bil tudi najboljši, saj bi tako ohranili količino e-odpadkov blizu današnjih 10,7 milijona ton. Obenem pa bi omogočali pridobivanje več kot 1 milijon ton kritičnih surovin letno. To bi pomenilo manjši pritisk na okolje, manj nevarnih snovi in bolj zanesljiv vir kovin za Evropo ter nova delovna mesta na področju popravil in ponovne uporabe. Ključno pa bi bilo, da se ne bi osredotočali le na količino odpadkov, ampak tudi na to, kako se izdelke oblikuje, zbira in reciklira.

 

Trendi e-odpadkov do leta 2050 po kategorijah:

  • Velika oprema (pralni stroji ipd.): rast s 4 na 7,5 mio ton
  • Majhna oprema (kuhinjski pripomočki, orodja): s 3,2 na 4,5 mio ton
  • Hladilna oprema (hladilniki, klime): s 1,8 na 3,3 mio ton
  • Majhna IT oprema (telefoni, tablice): s 800.000 na 1 mio ton
  • Zasloni in monitorji: padec s 800.000 na 400–700.000 ton
  • Fotovoltaika: skok s 150.000 na 2,2 mio ton
  • Sijalke: stabilno pri ~100.000 ton

 

Kje se nahajajo »urbani rudniki« in kakšni ukrepi za pridobivanje surovin so ključni?

Poznavanje, kateri izdelki in sestavni deli vsebujejo posamezne kritične surovine, je prvi korak k njihovem učinkovitem zajemu. Kritične surovine se pojavljajo v številnih vsakdanjih elektronskih napravah: baker v kablih in tiskanih vezjih in aluminij v ohišjih in okvirjih. Oba že uspešno recikliramo v večjem obsegu. Potem so tu še plemenite kovine v tiskanih vezjih in zaslonih. V elektronskih napravah so prisotne tudi male, a zelo dragocene količine paladija, neodima, disprozija, tantala, galija in drugih redkih zemelj, ki se uporabljajo v vsakdanjih izdelkih, kot so prenosni računalniki, zasloni na dotik, sušilniki za lase, električni vrtalniki in medicinske naprave. Ti elementi se reciklirajo v bistveno manjših količinah, kar poudarja potrebo po boljšem oblikovanju izdelkov za kasnejše razstavljanje, ciljnem zbiranju in naprednih tehnologijah obdelave. Fotovoltaika vsebuje silicij, srebro in redke kovine; polnilne postaje za električna vozila, baterije in motorji pa močno temeljijo na bakru, magnetih in elementih redke zemlje ter aluminiju. Strežniki in podatkovni centri pa so polni aluminijastih ohišij, bakrenih žic in tiskanih vezij, bogatih s paladijem.

Pa potrošniki v Evropi in širom po svetu poznajo/mo kritične surovine?

Letos poleti je nastalo lepo število uličnih intervjujev, tudi v Sloveniji, v katerih naključni mimoidoči odgovarjano na vprašanja o njih. Povezavo do njihovih zanimivih odgovorov najdete tukaj (klik).

Možni ukrepi za izboljšave

Evropa lahko pridobivanje surovin iz e-odpadkov izboljša z več ukrepi, ki se med seboj dopolnjujejo. Ključno je, da se poveča dostopnost zbirnih mest (tukaj najdete spletni zemljevid od vseh ZEOS-ovih lokacij za oddajo e-odpadkov), saj to omogoča boljše zbiranje naprav in manj izgub dragocenih materialov. Pomembno je tudi, da so elektronski aparati zasnovani pametno – tako, da jih je mogoče enostavno razstaviti, kar močno olajša reciklažo. Posebno pozornost je treba nameniti ključnim delom naprav, kot so trdi diski, vezja in kabli, saj prav ti vsebujejo največ redkih kovin. Za učinkovito obdelavo teh komponent so potrebne napredne reciklažne tehnologije, zato so naložbe v sodobne postopke nujne. Poleg tehničnih rešitev pa ima pomembno vlogo tudi zakonodaja, ki naj spodbuja trajnostno zasnovo izdelkov in njihovo popravljivost.

S takšnim pristopom se ne le varuje okolje, temveč tudi krepi krožno gospodarstvo, ustvarja nova delovna mesta in razvija reciklažno infrastrukturo po vsej celini.

Ugotovitve poročila neposredno prispevajo k oblikovanju evropskega zakonodajnega okvira:

  • Uredba o kritičnih surovinah (Critical Raw Materials Act, 2024): določa merila za pridobivanje, predelavo in recikliranje strateških materialov, s ciljem, da se do leta 2030 kar 25 % letnih potreb po teh surovinah pokrije z recikliranjem.
  • Akt o krožnem gospodarstvu (Circular Economy Act – posvetovanje se je začelo avgusta 2025): obravnava pomanjkanje povpraševanja in ponudbe po sekundarnih surovinah ter razdrobljenost enotnega trga EU.
  • Revizija direktive o OEEO (pričakovana v letu 2026): verjetno bo zaostrila pravila glede zbiranja in poročanja, kar bo spodbudilo povpraševanje po sekundarnih surovinah ter izboljšalo sledljivost.
  • Platforma FutuRaM Urban Mine: odprta podatkovna baza o razpoložljivosti kritičnih surovin, namenjena oblikovalcem politik, reciklerjem in industriji (predviden začetek novembra 2025).

 

Nekaj pomembnih izjav ob mednarodnemu dnevu e-odpadkov 14. oktobra 2025

Izjava evropske komisarke Jessike Roswall (za okolje, odpornost v zvezi z vodo in konkurenčno krožno gospodarstvo): »Evropa je pri več kot 90 % kritičnih surovin odvisna od tretjih držav, medtem ko jih recikliramo le približno 1 %. Potrebujemo resnično spremembo miselnosti glede tega, kako zbiramo, razstavljamo in obdelujemo to hitro rastočo goro e-odpadkov ter jo spremenimo v nov vir bogastva. Motnje v trgovanju – od izvoznih prepovedi do vojn – razkrivajo ranljivost Evrope. Recikliranje je tako okoljska nuja kot geopolitična strategija.«

»Težko si je predstavljati sodobno civilizacijo brez kritičnih surovin« dodaja Pascal Leroy, generalni direktor WEEE Foruma, organizacije v ozadju mednarodnega dneva e-odpadkov. »Brez njih ne moremo graditi baterij, turbin, čipov in kablov, ki so temelj zelene in digitalne prihodnosti Evrope. Če namesto planeta 'rudarimo' v lastnih e-odpadkih, imajo Evropejci izjemno priložnost, da vzpostavijo lastne krožne dobavne verige, zmanjšajo izpostavljenost globalnim pretresom in si zagotovijo gradnike prihodnosti.«

»Evropski e-odpadki niso smeti, temveč več milijardni vir, ki čaka, da ga odklenemo«, pravi Kees Baldé, višji znanstveni strokovnjak pri UNITAR SCYCLE, znanstveni koordinator projekta FutuRaM in vodilni raziskovalec poročila Global e-Waste Monitor. »Vsak kilogram, ki ga ponovno pridobimo in vsaka naprava, ki jo popravimo, krepi naše gospodarstvo, zmanjšuje odvisnost in ustvarja nova delovna mesta. Pravilne informacije so ključne za sprejemanje odločitev in oblikovanje politik za boljše upravljanje virov.«

»To poročilo dokazuje, da urbano rudarjenje ni več zgolj koncept, temveč poslovna priložnost,« pravi Giulia Iattoni iz organizacije UNITAR, glavna avtorica poročila in članica konzorcija FutuRaM. »Po vsej Evropi se odpirajo novi reciklažni obrati, povpraševanje proizvajalcev pa je zagotovljeno. Izziv zdaj je, kako razširiti sisteme zbiranja in obdelave, da ta potencial postane realnost.«

»Mednarodni dan e-odpadkov nas opominja, da se krožno gospodarstvo začne doma. Vsak telefon, pozabljen v predalu, vsak pokvarjen aparat v garaži in vsak kabel, ki konča v smeteh, predstavlja izgubljeno vrednost in zamujeno priložnost, da kritične surovine ostanejo v kroženju.«, zaključi Magdalena Charytanowicz iz WEEE Foruma in koordinatorka Mednarodnega dneva e-odpadkov: »Z izbiro popravila, ponovne uporabe ali vračila stare elektronike prek ustreznih sistemov zbiranja imajo potrošniki neposredno vlogo pri zagotavljanju oskrbe Evrope z bistvenimi materiali, zmanjševanju okoljskih škod zaradi rudarjenja in ustvarjanju novih zelenih delovnih mest. Uspeh politik krožnega gospodarstva je odvisen ne le od zakonodaje, temveč tudi od vsakodnevnih odločitev državljanov.« dodaja.

Predstavitev sodelujočih

Konzorcij FutuRaM (Future Availability of Secondary Raw Materials – Prihodnja razpoložljivost sekundarnih surovin) je projekt, financiran iz programa Obzorje Evropa (Horizon Europe), ki razvija znanstveno podlago za razumevanje sekundarnih surovin v različnih tokovih odpadkov. Ob Mednarodnemu dnevu e-odpadkov 2025 so pripravili poročilo z naslovom »2050 Critical Raw Materials Outlook for Waste Electrical and Electronic Equipment in European Union plus Iceland, Norway, Switzerland and United Kingdom« (klik).

WEEE Forum je neprofitno združenje s sedežem v Bruslju, ki zastopa 50 organizacij za razširjeno odgovornost proizvajalcev (PRO) z vsega sveta. S kolektivnim znanjem svojih članov na področju tehničnih, poslovnih in operativnih vidikov zbiranja, logistike, razgradnje nevarnih snovi, obdelave, priprave za ponovno uporabo in poročanja o e-odpadkih, je WEEE Forum vodilna organizacija pri uveljavljanju razširjene odgovornosti proizvajalcev kot učinkovite politike ravnanja z odpadki. Njegovo poslanstvo je postati vodilni svetovni center znanja za e-odpadke, ki izstopa pri uveljavljanju načel krožnega gospodarstva.
Članice PRO prihajajo iz Evrope, Afrike in obeh Amerik, med drugim iz Avstrije, Belgije, Kanade, Kolumbije, Češke, Cipra, Danske, Italije, Grčije, Gruzije, Francije, Islandije, Irske, Litve, Luksemburga, Malte, Moldavije, Nizozemske, Nigerije, Severne Makedonije, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije (ZEOS, d.o.o.), Španije, Južne Afrike, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
Od ustanovitve dalje so organizacije za razširjeno odgovornost proizvajalcev v okviru WEEE Foruma zbrale, razgradile in reciklirale oziroma pripravile za ponovno uporabo več kot 45 milijonov ton OEEO. Samo v letu 2024 je bilo zbranih več kot 3,6 milijona ton.

 Vir: WEEE Forum